Pogosta vprašanja

Vprašanja, ki jih imate v zvezi z nalogami in s storitvami, ki jih opravlja CSD Koper, nam lahko pošljete na naš elektronski naslov: gpcsd.koper(a)gov.si . Potrudili se bomo, da vam čim hitreje odgovorimo. Vaše vprašanje bomo, če se že ni pojavilo, tudi objavili na naši spletni strani, vendar brez vaših osebnih podatkov.

Prilagamo vam tudi povezavo na spletno stran Skupnosti Centrov za socialno delo, kjer so na enem mestu zbrane informacije o ugodnostih in subvencijah, do katerih so upravičeni prejemniki denarne socialne pomoči. Več  o tem... (september 2010).

 

Denarna socialna pomoč

Denarna socialna pomoč

Vprašanje:

Kdo je upravičen do DSP?

S fantom živiva kot podnajemnika. On ima minimalno plačo, jaz pa sem nezaposlena, vendar nisem prijavljena na zavodu za zaposlovanje. Zanima me, če sva upravičena do socialne pomoči? Fant se je odločil, da bo po dolgem času spet šel opravljat maturo, vendar jo mora plačati. Zanima me, če bi lahko dobila tudi za to socialno pomoč?

Odgovor:

Denarna socialna pomoč upravičencem zagotavljajo sredstva za zadovoljevanje minimalnih življenjskih potreb v višini, ki omogoča preživetje. Cenzus od 1. julija 2009  na posamezno osebo znaša 226.80 EUR. Višina minimalnega dohodka za posameznega družinskega člana je v razmerju do osnovnega zneska minimalnega dohodka določena po naslednjih merilih:

- prva odrasla samska oseba v družini: 1

- vsaka naslednja odrasla oseba v družini: 0,7

- otrok do 18 let in polnoletni otrok, ki so ga starši dolžni preživljati zaradi rednega šolanja: 0,3.

 

Višina minimalnega dohodka za enostarševsko družino se poveča za 30 % osnovnega zneska minimalnega dohodka.

Pogoji za uveljavljanje denarne socialne pomoči pa vključujejo poleg stalnega bivanja v občini pristojnega CSD tudi aktivno reševanje socialne problematike, kar se lahko dokazuje s prijavo na zavodu za zaposlovanje, ali pa s pogodbo o aktivnem reševanju socialne problematike. Več informacij o tem dobite na pristojnem Centru za socialno delo, glede na kraj stalnega bivanja.

V izrednih okoliščinah pa se lahko dodeli Izredna denarna socialna pomoč,  tudi v primerih, ko upravičenec sicer presega "cenzus" za dodelitev denarne socialne pomoči, a se je iz razlogov, na katere ni mogel vplivati, znašel v položaju materialne ogroženosti. V vlogi mora vlagatelj natančno navesti, za kakšen namen potrebuje pomoč in natančno opredeliti višino sredstev, ki jih potrebuje. Gre pa predvsem za sredstva za preživetje.

Vprašanje:

Denarna pomoč in delo preko študentskega servisa.

Rabil bi kako informacijo v zvezi z denarno pomočjo. Star sem 29 let. Nekaj časa po izgubi zaposlitve sem aktivno iskal službo in je seveda nisem moral najti. Nato sem se odločil za redni študij (izrednega nisem moral plačati, predrag), kjer imam odlične, nadpovprečne rezultate. Ob vpisu v prvi letnik sem imel 28 let. Do konca dodiplomskega študija mi manjka približno leto in pol. Po novi davčni reformi pa mi je prepovedano delati preko študentskega servisa, ker sem že presegel 26 let. Drugačna dela kot študent je nemogoče dobiti. Sem sin matere samohranilke z zelo nizkimi prihodki in moj oče je pokojni od leta 1998 (bil je upokojen). Kakšne možnosti sploh imam? Ne smem delati in tudi po vsej verjetnosti mi ne pripadajo nobene druge pravice. Prosim za informacije.

Odgovor:

Na ŠS pravijo, da ni omejitve glede dela preko ŠS, gre samo za razliko pri obračunavanju davkov oz. dohodnine...
Torej vam (po njihovem mnenju) še vedno ostane delo preko ŠS.
Še ena varianta bi bila, da si pridobite kadrovsko štipendijo, kar je sicer zelo težko, ampak poskusite lahko. Precej informacij o tem lahko dobite na CIPS-u, ki je Center za informiranje in poklicno svetovanje v okviru Zavoda za zaposlovanje, odprt za vse in kjer spremljajo prav take zadeve.

Vprašanje:

Finančna pomoč pri opravljanju vozniškega izpita

Od oktobra 2005, ko mi je potekel absolventski staž, sem brezposelna (prijavljena na Zavodu za zaposlovanje) in dobivam socialno pomoč. Živim v skupnem gospodinjstvu z mamo. Opravljam vozniški izpit, ob tem pa me zanima, če je možno, da mi Center za socialno delo lahko pri tem vsaj delno finančno pomaga, saj razen socialne pomoči nimam virov za preživetje. Če je ta možnost, vas prosim za postopek pridobitve te pomoči. Je po celi Sloveniji enako pri dodelitvi takih vrst pomoči? Sem iz okolice Celja.

Odgovor:

Denarna socialna pomoč je namenjena zgolj in samo preživetju.
Vozniški izpit sem ne spada. CSD ti pri tem ne more pomagati s finančno pomočjo.
Cenzus, ki temelji na Zakonu o socialnem varstvu, je po vsej Sloveniji enak. Prav tako obrazci oz. vloge. To kar velja v Kopru, velja tudi v Celju in drugje. Obrazce, zakon itd... dobiš tudi na spletni strani Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve.

 

Vprašanje:

Plačano izobraževanje s strani Zavoda za zaposlovanje in denarna pomoč

Prijavljena sem na zavodu in dobivam denarno socialno pomoč. Ker imam samo osnovno šolo, imam možnost izobraževanje za smer frizer, ki bi ga plačal zavod. Šolanje traja dve leti in nato mislim iti v privat. Sedaj pa me zanima, ali tudi če hodim v šolo in mi plača šolanje zavod, sprejemam prav tako denarno socialno pomoč, ker drugače ne bom preživela, živim kot podnajemnica in sem stara 34 let...

Odgovor:

V primeru, ko ZRSZ plača šolanje, je oseba še vedno prijavljena v evidenci brezposlenih oseb, s tem pa izpolnjuje pogoje za priznanje pravice do denarne socialne pomoči.

DSP se tako ne ukine.

Vprašanje (september 2009):

Denarna socialna pomoč in lastnina

Pred nekaj meseci sem se prvič prijavil na zavod kot iskalec zaposlitve, do takrat sem bil študent. Zaprosil sem za denarno socialno pomoč in so mi jo dodelili za 3 mesece. Ker na žalost nisem dobil v teh treh mesecih zaposlitve (čeprav sem intenzivno trudil, dva tedna sem delal po podjemni pogodbi, za kar plačila še nisem prejel), sem ponovno zaprosil za denarno socialno pomoč, katero so mi pa zavrnili, z obrazložitvijo da imam 800€ vrednostnih papirjev (imam že nekaj let in sem jih pridobil v postopku lastninjenja) in če bi jih prodal, bi lahko nekaj mesecev preživel. Sem pa pogledal v zakon in ta znesek ne presega zneska, kateri je določen za prihranke. Zato mislim, da mi denarna socialna pomoč pripada. Kaj vi mislite?

Odgovor:

Zakon določa, da denarna socialna pomoč pripada samo osebam, ki nimajo lastnih sredstve za preživljanje, natančneje sredstva za zadovoljevanje minimalnih življenjskih potreb.
S tem je dejansko mišljeno golo preživetje, saj posamezniku pripada 226.80 EUR.

Denarna socialna pomoč pripada, če si oseba preživetja ne more zagotoviti z delom, ali pravicami iz dela in zavarovanja, z dohodki od premoženja in iz drugih virov. To pa tudi pomeni, da ne smemo imeti nobene lastnine, kot so delnice ali vrednostni papirji, niti novega avtomobila nad določeno vrednosto, itd... V vašem konkretnem primeru, po vaših navedbah, tu ne gre za prihranke, ampak za vrednostne papirje.
V vsakem primeru pa imate možnost pritožbe na odločbo posameznega Centra za socialno delo.


Socialno (neprofitno) stanovanje

Vprašanje: S kolikimi otroci si najlažje in čimprej pridobiš socialno stanovanje?

Odgovor:

To vprašanje pa morate nasloviti na Javni stanovanjski sklad občine v kateri živite.

Vprašanje: (23.11.2009)

Zanima me, če se pri Vas da zaprositi za pomoč pri iskanju stanovanja. Sem samska oseba, urejena in s stalno službo. Sicer pa bi si rada poiskala manjše stanovanje zase - lahko tudi neopremljeno, vendar v dobro stoječem stanju. Mi lahko pomagate? Kakšne pogoje moram izpolnjevati? V nasprotnem primeru, kam se lahko obrnem? 

Odgovor (25.11.2009)
Centri za socialno delo so javni zavodi, ki izvajajo naloge po zakonu, javna pooblastila in storitve. Za dodeljevanje neprofinih stanovanj pa občine razpišejo javni razpis, ki navaja pogoje, katere je potrebno izpolnjevati za pridobitev neprofitnega stanovanja. Z neprofitnimi stanovanji pa upravlja Javni stanovanjski sklad posameznih občin.
 
Za več konkretnih informacij se obrnite na Javni stanovanjski sklad v občini v kateri živite.
V Mestni občini Koper je to Javni stanovanski sklad MOK, prilagam povezavo na njihovo spletno stran, kjer so tudi kontakni naslovi in telefonske številke.
 

 

Rojstvo otroka - starševstvo

Denarna pomoč ob rojstvu otroka, oddaja obrazcev, obračun otroškega dodatka, starševski dodatek in štipendija

Vprašanje: Ali se denarna pomoč ob rojstvu otroka dobi šele po rojstvu? Paket se naj bi se dobil pred rojstvom.

Kdaj moj partner lahko uveljavlja pravico do očetovskega dopusta? Kdaj mora oddati obrazec? Rad bi namreč izkoristil 15 dnevni dopust v času, ko pridem iz porodnišnice.

Uradno še ne živiva skupaj. Pri meni se bo prijavil julija ali avgusta. Zanima me, če bo v obračun otroškega dodatka šel njegov osebni dohodek?

Jaz imam status študentke in prejemam štipendijo. Ali je možno, da bi v letu 2006/2007, ko bom absolventka, prejemala starševski dodatek in štipendijo? Je možno ta dva denarna prejemka dobivati istočasno?

Odgovor:

Po pridobitvi Potrdila o predvidenem datumu poroda pri vašem ginekologu, se čimprej zglasite na krajevno pristojnem centru za socialno delo, kjer boste dobili vse potrebne informacije v zvezi s starševstvom in družinskimi prejemki.

Za pridobitev vsake posamezne pravice morate najprej podati vlogo. Center za socialno delo bo o vašem zahtevku odločil.Kdaj dobite izplačano pomoč ob rojstvu otroka je odvisno od tega, kdaj podate vlogo.

Področje starševskega varstva in družinskih prejemkov natančno ureja Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih. Več informacij na spletni strani Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve: http://www.mddsz.gov.si/

Vprašanje:

Starševski dodatek

Sem redna študentka in sem zanosila. Zanima me, če sem upravičena o denarne pomoči že pred porodom ali po porodu in kako dolgo mi ta podpora pripada?

Odgovor:

Starševski dodatek je vezan na rojstvo otroka. Pripada ljudem, ki nimajo pravice do starševskega nadomestila (to je - niso zaposleni).

Pravica do starševskega dodatka v polnem obsegu traja 365 dni od rojstva otroka, če se pravico uveljavlja v zgoraj navedenih rokih (30 dni pred predvidenim datumom poroda oziroma najkasneje 30 dni po rojstvu otroka). Če se pravico uveljavlja kasneje kot v navedenih rokih, se pravica prizna od prvega dne naslednjega meseca, ko je vloga vložena in traja dokler otrok ne dopolni 365 dni starosti.
Poleg tega vam pripada pomoč ob rojstvu otroka, ki je enkratni denarni prejemek, namenjen nakupu opreme za novorojenca. Namesto denarja je mogoče v enaki vrednosti izbrati opremo za novorojenca v obliki zavitka. Izbirati je mogoče med štirimi vrstami zavitkov.

Več podrobnosti na spletni strani Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve: http://www.mddsz.gov.si/, oz. na centru za socialno delo, v kraju, kjer imate stalno bivanje.

V času nosečnosti vam pripadajo pravice tako kot vsem ostalim, glede na to, ali imate kakšne dohodke, kdo vas preživlja itd...

Vprašanje:

Starševski dodatek in otroški dodatek

Kaj se zgodi, če bodoča mamica ni REDNO zaposlena (nikoli ni bila redno zaposlena ali bila prijavljena na zavodu za zaposlovanje), ampak dela preko avtorske pogodbe (ker je narava dela pač taka), s tem, da si sama plačuje osnovno in dodatno zdravstveno zavarovanje (nobenih drugih prispevkov), bodoči oče (s katerim je poročena) pa je redno zaposlen...
In po porodu bo ona ostala doma, oče, s katerim je poročena, bo izkoristil tisti začetni 14 dnevni dopust...
Če sem prav razumela, porodniško dobiš od delodajalca... Kaj pa v tem primeru? Ali je bodoča mamica upravičena do kakšne porodniške, otroškega dodatka, starševskega dodatka, ... ali lahko sploh prejema kakšno nadomestilo v času, ko se avtorska pogodba zamrzne?
Ali se mora mamica prijaviti na zavodu za zaposlovanje? Je to nujno potrebno? Kaj pa brezposelne osebe? Ali velja za njih enako, kot za nekoga, ki dela preko avtorske pogodbe?
Kaj in koliko časa pred porodom mora bodoča mamica urediti te stvari, kam vse mora it in kaj mora uredit?

Odgovor:

V vašem primeru bi lahko mati uveljavljala pravico do starševskega dodatka, seveda ob izpolnjevanju pogojev iz zakona. To je, da niste upravičeni do starševskega nadomestila, da imata z otrokom stalno prebivališče v Republiki Sloveniji, da sta z otrokom državljana Republike Slovenije ter da ne prejemate nobenih nadomestil plače po tem in drugih zakonih. Starševski dodatek traja 365 dni od rojstva otroka.

Po rojstvu otroka lahko uveljavljate še otroški dodatek.

Vprašanje:

Priznavanje očetovstva in denarna pomoč

Predviden datum poroda imam konec novembra, ker pa s partnerjem nisva v najboljših odnosih in resnično ne vem ali bo priznal očetovsto, me zanima ali mi v primeru da ga ne, pripada kakšna denarna pomoč oz. se odloči, da ne bo plačeval preživnine.

Sem brezposelna in prijavljena na zavodu ...

Odgovor:

Za očeta otroka, ki ni rojen v zakonski zvezi, velja tisti, ki otroka prizna za svojega ali čigar očetovstvo se ugotovi s sodno odločbo. (Vprašanja očetovstva in materinstva ureja Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih).

Ko se rodi otrok, rojen izven zakonske zveze, dobi matičar obvestilo o rojstvu ter obvesti pristojni CSD, ki pokliče mamo, da izjavi koga šteje za očeta. Če očetovstva ne prizna, lahko mati v otrokovem imenu vloži tožbo za ugotovitev očetovstva.

Starševski dopust (porodniške) zajema različne vrste dopusta, vsem pa je skupno, da je to pravica do odsotnosti z dela zaradi poroda oziroma nege in varstva otroka tiste osebe, ki otroka dejansko neguje in varuje. Tudi če ste brezposelna, pa ste prej delala, vam morda lahko pripada.

Če pa ne - pa vam pripada starševski dodatek, ki je denarna pomoč staršem, kadar po rojstvu otroka niso upravičeni do starševskega nadomestila po Zakonu o starševskem varstvu in družinskih prejemkih.
Pogoji so:
če imata mati in otrok stalno prebivališče v Republiki Sloveniji in
če sta mati in otrok državljana Republike Slovenije...

Več podrobnosti dobite na pristojnem CSD, kjer imate stalno bivanje. Za uveljavljanje teh pravic je potrebno vložiti vlogo. Obrazci se nahajajo tudi na spletnih straneh Ministrstva za delo družino in soc.zadeve: http://www.mddsz.gov.si/index.php?id=6890&no_cache=1

Upam, da vam je kaj od tega v pomoč. V vsakem primeru vam svetujem, da se čimprej obrnete na CSD, v kraju kjer imate stalno bivanje in se o vsem tem pogovorite, saj je od primera do primera lahko drugače. Poleg tega, če imate rok v novembru, je morda že čas, da uveljavljate ali pravico do starševskega nadomestila, ali do dodatka.

Vprašanje:

Podaljšana porodniška in obrazci

Po priporočilu pediatrinje bom prosila za podaljšanje dopusta za nego in varstvo otroka zaradi bolezni. Zanima me katere obrazce moram izpolnit in kaj vse moram priložit k prošnji?

Odgovor:

Zaradi bolezni otroka lahko dobite podaljšanje za 90 dni.
Izpolniti morate Vlogo za naknadno uveljavitev pravice do dopusta za nego in varstvo otroka (ki potrebuje posebno nego in varstvo.

K vlogi priložite potrdilo delodajalca o zaposlitvi, izjavo matere ali očeta ter tudi vlogo za uveljavitev pravice do starševsekega nadomestila

Poleg tega pa še obvezno zdravstevno dokumanetacijo za otroka, ki jo izpolni zdravnik.

CSD vso dokumentacijo pošlje na zdravniško komisijo na ZZZS.

Več informacij dobite tudi na spletni strani Ministrstva za delo družino in soc. zadeve ter na pristojnem CSD.

Vprašanje:

Podaljšana porodniška

26.10 mi poteče podaljšana porodniška. Podaljšana je bila zaradi zdravstvenih razlogov (hipogamaglobulinemija), ker so izvidi še vedno slabi in je diagnoza še vedno ista, me zanima kakšne možnosti sploh imam? Zdravniki svetujejo domače varstvo, ki si ga ne morem privoščiti, (vrtec, v katerega smo jo vpisali ne sme, ker ne dobi potrdila od pediatra). Lahko prosim za ponovno podaljšanje porodniške?Je to sploh možno? Kakšne so druge možnosti??

Odgovor:

Podaljšanje dopusta za nego in varstvo otroka zaradi zdravstvenih razlogov je možno samo enkrat.

Glede kakršnihkoli možnih rešitev pa bi bilo najbolje, da se dogovorite na vašem pristojnem CSD za pogovor.

Vprašanje:

Študentka in otroški dodatek

Sem študentka in zaenkrat živim pri starših. Zanima me, če lahko sama vložim vlogo za otroški dodatek, ker bi ga rada prejemala na svoj račun!

Odgovor:

Odgovor je negativen. Vlogo vlagajo starši, kateri so dolžni preživaljti otroke tudi po 18.letu starosti, če se le-ti šolajo oz. imajo status dijaka ali študenta.